26. oktobra 2017 je v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije potekal že tretji posvet »Beton in trajnostna gradnja«, v organizaciji ZBS Združenja za beton Slovenije in Zbornice gradbeništva in IGM. Tokratna tema je bila »Beton in ekstremne podnebne razmere«. Organizatorji smo želeli z dogodkom prikazati možnosti betona za preprečevanje in reševanje posledic, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Po uvodnih nagovorih dr. Tomaža Vuka, predsednika organizacijskega odbora posveta, dr. Jakoba Šušteršiča, predsednika ZBS, mag. Jožeta Renarja, direktorja Zbornice gradbeništva in IGM, prof. dr. Matjaža Mikoša, dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, g. Saša Galonje, je posvet z uvodnim predavanjem otvorila naša priznana klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. V zanimivem predavanju smo slišali o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb ter o nujnosti zmanjšanja vplivov na okolje pa tudi nujnosti iskanja rešitev za posledice.

Kot na predhodnih dveh strokovnih posvetih, smo tudi tokrat želeli predstaviti uspešne prakse iz tujine, ravno tako pa tudi opozoriti na pozitivne domače izkušnje.

Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v svojem predavanju povzela osnovne značilnosti betona, ki so pomembne za gradnjo trajnostnih objektov. Izkušnje pri uporabi betona za zaščito kulturne dediščine v sistemu protipoplavne zaščite Benetk je predstavil Enrico Corio, Calcestruzzi Heidelberg iz Italije. V Benetkah je bil konsenz za uvedbo protipoplavne rešitve med prebivalci zelo visok, učinkovito rešitev pa so našli v dobrem sodelovanju vseh vključenih.

V Švici se sistematično ukvarjajo z načrtovanjem in gradnjo na področjih tveganj poplav in plazov v urbanih območjih. Kako to poteka, je predstavil Peter Jenni, ZHAW, Univerza uporabnih znanosti, Winterthur. Izdelali so pregledno karto rizičnih območij in pripravili popis možnih rešitev. Andrej Bernik, Arhitekturni biro Fieldwork iz Francije je predstavil načrtovano rešitev za tercialni gozd v Parizu, kjer bo med zasajenimi drevesi uporabljen vodopropusten beton. Razlog za tako odločitev je iskanje rešitve pri pregrevanju mest v poletnih mesecih. Povdaril je tudi pomembnost podpore mesta in države projektu.

Zadnji dve predavanji sta nam predstavili dobre prakse v Sloveniji. Dr. Vanja Ramšak in Tomaž Oberžan iz družbe Ekologika d.o.o., ki se ukvarja s projektiranjem in svetovanjem v ekologiji, predvsem na področju voda, sta predstavila že preizkušene rešitve z uporabo prefabriciranih betonskih elementov pri odvajanju padavinskih vod z urbaniziranih površin.

Krešimir Kvaternik iz IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, je predstavil gradnjo HE Brežice in njen vpliv na protipoplavno varnost Brežic in Krškega. Elektrarna z akumulacijskim bazenom je poleg svoje osnovne funkcije, proizvodnje elektrike, prispevala k zmanjševanju tveganja poplav, dvigu podtalnice v območju bazena in s tem omogočila zalogo vode v času sušnih obdobij. Pri izgradnji so upoštevali tudi pogoje za življenje živalskih in rastlinskih vrst, kar vpliva na biotsko raznovrstnost, poskrbeli pa so tudi za socialno sprejemljivost okolice objekta, kar je lep primer trajnostnega pristopa.

Posvet je zaključila okrogla miza, na kateri so poleg predavateljev sodelovali še prof. dr. Matjaž Mikoš, doc. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani ter dr. Jaka Šušteršič, vodil pa jo je dr. Tomaž Vuk. Razpravljali so o uporabi betona za objekte, ki so namenjeni obvladovanju tveganj, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi in njihovemu umeščanju v prostor. Strinjali so se, da je beton zaradi svojih lastnosti in dolge življenjske dobe, trajnosten material in primeren za uporabo pri gradnji objektov za omejevanje vplivov ali pa zaščito ljudi pred učinki ekstremnih podnebnih sprememb. Sodelujoči so si bili enotni, da do pravih rešitev vodi le interdisciplinarni pristop, povezovanje različnih strok in vseh vključenih deležnikov ter komunikacija z vsemi porabniki prostora. Ravno tako so sodelujoči pozdravili take vrste posvetov ter podali že predloge za nadaljnje teme.

Povezave:
Zbornik
 

1.  
2.  
3.  
4.  
5.  
6.  
7.  
8.  
9.  
10.  
11.  
12.  
13.  
14.  
15.  
16.  
17.  
18.  
19.  
20.  
21.  
22.  
23.  
24.  
25.  
26.  
27.  
28.  
29.  
30.  
31.  
32.  
33.  
34.  
35.  
36.  
37.  
38.  
39.  
40.  
41.  
42.  
43.  
44.  
45.  
46.  
47.  
48.  
49.  
50.  
51.  
52.  
53.  
54.  
55.  
56.  
57.  
58.  
59.  
60.  
61.  
62.  

PrejšnjaNaslednja