V Ljubljani je 27. maja 2026 potekal 33. Slovenski kolokvij o betonih, ki ga je organiziral Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije IRMA v soorganizaciji IZS Inženirske zbornice Slovenije. Letošnji dogodek je bil posvečen samozgoščevalnemu betonu (SCC) — materialu, ki zaradi možnosti vgradnje brez vibriranja in odličnega zapolnjevanja močno armiranih ali težko dostopnih mest zahteva specifična znanja skozi celoten proces gradnje.
Kje in zakaj se uporablja samozgoščevalni beton (SCC)?
»Samozgoščevalni beton se zaradi svojih značilnosti zelo pogosto uporablja, predvsem pri izdelavi posameznih konstrukcijskih elementov z zelo gosto armaturo in ko je potrebno z betonom zapolniti nedostopna mesta za zgoščevanje. Pri tem pa morajo biti dostikrat dosežene še dodatne lastnosti v strjenem stanju, kar zahteva od vseh udeležencev pri gradnji dodatna znanja pri projektiranju, pripravi, transportu in vgrajevanju.«
— dr. Jakob Šušteršič
Po uvodnih nagovorih dr. Jakoba Šušteršiča (direktorja IRMA) in mag. Črtomirja Remca (predsednika IZS) so domači in tuji strokovnjaki predstavili raziskovalne dosežke ter bogate primere iz prakse. V nadaljevanju objavljamo kratke povzetke njihovih predavanj.
Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov (UL FGG): Prenos tehnologije samozgoščevalnih betonov v slovensko gradbeno prakso: izkušnje UL FGG
Predstavila je več kot 25-letni razvoj in raziskave SCC na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki so se začele z razvojno-raziskovalnimi projekti za DARS z uporabo lokalnih materialov. Raziskave so se pozneje razširile na področje obstojnosti betonov SCC, vpliva vrste agregata in kemijskih dodatkov ter razvoja lahkoagregatnih samozgoščevalnih betonov. Predstavljeni rezultati potrjujejo uspešen prenos tehnologije iz laboratorijskega okolja v gradbeno prakso ter poudarjajo velik prihodnji potencial te tehnologije pri avtomatizaciji in robotizaciji gradbenih procesov.
Dr. Johannes Horvath (Holcim Avstrija): Izkušnje in omejitve pri uporabi samozgoščevalnega betona
Izpostavil je praktične izkušnje in ključne omejitve pri uporabi SCC, predvsem občutljivo reološko ravnovesje ter tveganja za nastanek zgodnjih razpok zaradi visoke vsebnosti praškastih delcev. Poudaril je, da sta strogi nadzor proizvodnje in pravilna strategija vgrajevanja odločilna za doseganje ponovljive kakovosti. V zaključku je opozoril, da SCC ni čudežna tekočina, temveč zahteven sistem, ki narekuje disciplinirano izvedbo.
Dr. Maciej Kalinowski (Politehnika v Varšavi): Visokozmogljivi samozgoščevalni cementni kompoziti z notranjo nego na osnovi SAP
Prikazal je uporabo superabsorbentnih polimerov (SAP) kot večfunkcionalnega dodatka za preprečevanje avtogenega krčenja in izboljšanje reologije visokozmogljivih kompozitov. Predstavil je tudi njihovo vlogo disperznega sredstva za fotokatalitične delce TiO2, ki omogočajo izdelavo 6samoizravnalnih funkcionalnih premazov. Testi v urbanih okoljih so potrdili, da takšni kompoziti učinkovito prispevajo k čiščenju zraka z odstranjevanjem NO.
Izr. prof. dr. Aleksandar Savić (Univerza v Beogradu): Možnosti uporabe različnih materialov v samozgoščevalnem betonu
Predstavil je trajnostni vidik proizvodnje SCC z uporabo različnih odpadnih in recikliranih materialov za ohranjanje naravnih virov. V okviru raziskave so predstavili rezultate testiranj več kot 20 mešanic, vključno z njihovo sestavo in podatki o njihovi pretočnosti, viskoznosti in sposobnosti prehoda, skupaj s tlačno trdnostjo in prepustnostjo za vodo po 28 dneh. Doseženi rezultati so z okoljskega vidika zelo spodbudni, zlasti kar zadeva uporabo pepela in recikliranih betonskih agregatov v samozgoščevalnem betonu.
Prof. dr. sc. Ivana Banjad Pečur (Univerza v Zagrebu): Izkušnje pri uporabi samozgoščevalnega betona na Hrvaškem
Predstavila je uspešni uporabi SCC pri dveh zahtevnih sanacijah, in sicer pri obnovi mostu na otok Vir ter pri rekonstrukciji hidroelektrarne Dubrovnik. V obeh primerih je beton omogočil popolno zapolnitev opaža okoli goste armature ter na mestih z zelo omejenim dostopom. Ob primerih je poudarila, da kompleksni projekti zahtevajo izjemno skrbno načrtovanje mešanice in ustrezen nadzor vgradnje.
Prof. dr. Naser Kabashi (Univerza v Prištini): Sanacija stolpa za zajem globoke vode iz armiranega betona z injiciranjem poliuretana in ojačitvijo z obroči iz samozgoščevalnega betona
V posnetem predavanju je prikazal sanacijo stolpa za zajem globoke vode iz armiranega betona ob jezeru Batllava na Kosovu, na katerem se je približno 22 metrov pod gladino vode pojavilo hudo puščanje. Sanacijski postopek je obsegal zaustavitev prodiranja vode z hitro strjujočimi maltami in injektiranjem poliuretana ter nadaljnjo konstrukcijsko ojačitev. Za ojačitev so razvili in uspešno vgradili obroče iz armiranega SCC, prilagojene zahtevnemu črpanju v podvodnih pogojih.
Dr. Jakob Šušteršič (predstavil namesto avtorja predstavitve, Roka Ercegoviča): Uporaba samozgoščevalnega betona za izdelavo vidnih betonov
Prikazan je bil pomen reološkega ravnotežja med mejo tečenja, plastično viskoznostjo in stabilnostjo zračnih por, saj razlez sam ne zagotavlja kakovostne površine. Prikazal je bil tudi preskuse svežega SCC in vpliv filerja, različnih kamnolomskih frakcij, pakirne gostote, mlete granulirane plavžne žlindre (GGBS), mikrosilike, žlindrovih mineralnih dodatkov in kemijskih dodatkov. Posebej so bili poudarjeni proizvodnja, transport, opaž, ločevalno sredstvo, način vgrajevanja in omejevanje vodoravnega toka. Sklep predavanja je bil, da je treba pri vidnem SCC projektirati in nadzorovati celoten proces, ne le recepturo betona.
Dr. Jakob Šušteršič (IRMA): Vpliv malih sprememb v sestavi SCC na njegovo obdelovalnost
Predstavil je izsledke predhodnih preiskav svežega samozgoščevalnega betona, ki je namenjen za zapolnjevanja prostorov med zabojniki v silosu za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Z uporabo modificirane empirične metode so iskali optimalno sestavo, ki zagotavlja ustrezno obdelovalnost, oziroma pretočnost, prehajanje in viskoznost. Rezultati kažejo na viden vpliv že malih sprememb v sestavi SCC na njegovo obdelovalnost.
Med predavatelji in gosti so bili tudi številni člani ZBS, Združenja za beton Slovenije, ki je bil tudi letos partner dogodka.
Celoten program:
9.00
Pozdravni govor/ Welcome speech:
Mag. Črtomir Remec, Predsednik Inženirske zbornice Slovenije
9.30
Prof. Dr. Violeta Bokan Bosiljkov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija
Prenos tehnologije samozgoščevalnih betonov v slovensko gradbeno prakso – izkušnje UL FGG /
Transfer of self-compacting concrete technology to Slovenian construction practice – experience of UL FGG
10.15
Dr. Johannes Horvath, LAFARGE Zementwerke GmbH – Vienna, Austria
Experiences and limitations in the use of SCC / Izkušnje in omejitve pri uporabi SCC
10.45
Dr. Maciej Kalinowski, Dr. Karol Chilmon, Prof. Dr. Piotr Woyciechowski, Prof. Dr. Andrzej Garbacz, Dr. Wioletta Jackiewicz-Rek, Warsaw University of Technology, Faculty of Civil Engineering, Poland High-Performance Self-Compacting
Cement Composites with SAP-based Internal Curing: Design and Applications / Visokozmogljivi samozgoščevalni cementni kompoziti z notranjo nego na osnovi SAP: projektiranje in aplikacije
11.15
V. Prof. Dr. Aleksandar Savić, Doc. Dr. Marina Škondrić , Prof. Dr. Dragica Jevtić, Univerzitet u Beogradu, Građevinski fakultet, Srbija
Mogućnost primene različitih materijala u SCC betonima / Možnost uporabe različnih materialov v SCC betonih
11.45
Odmor za kosilo / Lunch Break
13.15
Prof. Dr. sc. Ivana Banjad Pečur, Dr. sc. Ivan Gabrijel, Sveučilište u Zagrebu Građevinski fakultet, Hrvatska
Experiences in the application self compacting concrete in Croatia / Izkušnje pri uporabi samozgoščevalnega betona na Hrvaškem
13.45
Prof. Dr. Naser Kabashi, Phd Cand. Enes Krasniqi, Phd Cand. Ylli Murati, Prof.Asst. Dr. Milot Muhaxheri, University of Prishtina, Department of Civil Engineering, Kosovo
Underwater Repair and Strengthening of the deep water intake Tower using the SCC confinement rings and polyurethane injection / Podvodna sanacija in ojačitev stolpa za zajem globoke vode z uporabo tesnilnih obročev iz SCC in injektiranjem poliuretana
14.15
Rok Ercegovič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Slovenija
Uporaba SCC za izdelavo vidnih betonov / Using SCC to make architectural concretes
14.45
Dr. Jakob Šušteršič, Sandi Drolc, IRMA, Prof. Dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, Mag. Bojan Hertl, ARAO, Dr. Aljoša Šajna, ZAG, Slovenija
Vpliv malih sprememb v sestavi SCC na njegovo obdelovalnost / Effect of small changes in the mix-proportion of SCC on its workability
15.15
Zaključek kolokvija / Conclusion of the Colloquium
Fotografije: IRMA
Opisi posameznih predstavitev povzeti po zborniku gradiv in referatov 33. slovenskega kolokvija o betonih (ISBN 978-961-96649-2-6)
