DAN ZBS 2020 – Betoni v predorogradnji

25. maja 2020 smo v Združenju za beton Slovenije izpeljali dogodek DAN ZBS 2020. Zaradi ukrepov za zajezitev okužb s korona virusom je bil letošnji dogodek drugačen, pripeljali smo ga preko spleta v pisarne, biroje, na delovna mesta. Verjamemo, da nam je manjkal tisti, za naše dogodke zelo pomemben del, to je druženje, razgovori, izmenjava mnenj in izkušenj, vendar se je pokazalo, da je bil tudi na tak način speljan dogodek zelo zanimiv. Pozitivno je to, da smo vsi, tako organizatorji, predavatelji in predvsem udeleženci, za dogodek porabili precej manj časa, kot bi ga sicer za klasični dogodek. In iz tega razloga mogoče tudi tako velika udeležba, predvsem projektantov, ki si za naše dogodke težko vzamejo čas.

 

Za veliko udeležbo je to morda eden od razlogov, drugi pomembnejši pa je verjetno tema, ki smo jo izbrali, »Betoni v predorogradnji«. Zanjo smo se odločili, ker je trenutno zelo aktualna saj se sedaj in se bo v bližnji prihodnosti projektiralo in gradilo veliko predorov: Karavanke, Pekel, predori na drugem tiru,… Aktualna pa ni samo zaradi števila predorov, ampak tudi zato, ker v Sloveniji niso na področju betonov v predorogradnji vedno dovolj jasne zahteve. Zato smo želeli o tem spregovorit in želeli smo slišat tudi avstrijske izkušnje, kjer je znano, da imajo zadeve kar dobro urejene.

 

Prisluhnili smo trem predavanjem:

  1. Pregled gradnje predorov v Sloveniji v prihajajočih letih, mag. Andrej Štimulak, univ. dipl. inž. rud. in geoteh., DRI d.o.o.
  2. Zahteve za betone v predorih na aktualnih projektih, Zvonko Cotič, STRUCTM Inštitut za gradbeništvo d.o.o.
  3. Betoni v tunelih – avstrijske zahteve in izkušnje, Johannes Horvath, Lafarge Holcim, Avstrija

 

Mag. Andrej Štimulak iz DRI je podrobno predstavil pregled predorov, ki se trenutno gradijo ali načrtujejo. Teh je zelo veliko, 32 cestnih in več kot 10 železniških, v te številke pa so, zaradi podobnosti gradnje vključeni tudi objekti, kot npr. hidrotehnični objekt Vogršček in odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.  Največ predorov se gradi ali načrtuje na SV Slovenije, najdaljši pa je predor Karavanke z dolžino 3546m na slovenski strani. Na drugem tiru dolžine 27,1 km bo 8 predorov v skupni dolžini 20 km, od tega trije zelo dolgi. In vse to in še veliko več smo slišali v predavanju. Glede na te informacije, se je potrdilo, da smo izbrali pravo temo za letošnji Dan ZBS.

 

 

Slika 1: Pregled cestnih predorov v načrtovanju ali v gradnji

 

 

Slika 2: Pregled železniških predorov v načrtovanju ali v gradnji

 

 

Slika 3: Vesel dogodek ob preboju predora, ki pomeni tudi ugasnitev največjih nevarnosti pri gradnji predorov. Našim gradbincem želimo čim več takih trenutkov.

 

 

Drugi predavatelj Zvonko Cotič iz Structuma je opozoril na probleme, na katere naleti ob načrtovanju betonov za predorogradnjo. Opozoril je na uporabo različnih, tudi nepravilnih oznak za betone, osredotočil se je na dve vrsti betonov za tunele brizgani beton in beton za notranje obloge. Opozoril je tudi na pomanjkljive ali nerazpoložljive podatke o agresivnosti zemljin, ki so zelo pomembni za izbiro stopnje izpostavljenosti betonov. Glavno sporočilo njegovega predavanja je bila potreba po sprejemu enotnih tehničnih smernic za to področje.

 

Slika 4: Zvonko Cotič je predstavil zahteve za betone na aktualnih projektih

 

 

Zadnji predavatelj se je konferenci pridružil iz Avstrije, iz Lafarge Holcim, predstavil pa je avstrijske izkušnje in zahteve za betone v predorih in tudi podal podroben pregled njihove regulative za betone v predorih. Iz njegovega predavanja smo pridobili informacije, da imajo v Avstriji res zelo dobro pokrito področje s tehničnimi specifikacijami, v katerih so definirane tako zahteve, metode preiskav pa tudi optimalni materiali za doseganje določenih zahtev.

 

 

 

Videokonference oz. webinarja se je udeležilo skoraj 70 oseb, med njimi največ projektantov in pooblaščenih inženirjev. Udeleženci so lahko postavljali vprašanja, na koncu pa so izpolnili vprašalnik, ki nam je koristen napotek za naprej. Rezultati vprašalnika so za nas zelo vzpodbudni, saj je na vprašanji »Kako bi ocenili dogodek na splošno?« in »Predavatelji so strokovno in kvalitetno predstavili teme?« 98% udeležencev odgovorilo z najboljšo možno oceno. Zanimalo pa nas je tudi, kateri obliki takih dogodkov bi dali prednost (splet ali v živo) in 60 % udeležencev je odgovorilo, da dogodkom »v živo«. Morda je to pozitivna informacija, saj nam splet res nudi ogromno prednosti, ampak ljudje smo le družabna bitja, ki nam je neposredno druženje še vedno pomembno. S tem so usklajeni tudi odgovori na vprašanje »Bi si uspeli za dogodek vzeti čas, tudi če bi potekal klasično v živo«, kjer jih je 58 % odgovorilo da, 40 % da, vendar težje in samo en udeleženec je odgovoril ne.

 

Pooblaščeni in nadzorni inženirji so za udeležbo na seminarju pridobili 1 kreditno točko iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. Postopek pridobitve točke bo pri IZS speljal ZBS.

 

POVZETEK

  • Trenutno se gradi ali načrtuje res  veliko število predorov ali podobnih objektov v Sloveniji
  • Avstrijci imajo za izdelavo betonov v predorih številne standarde in tehnične specifikacije, praktično za vsako vrsto in namen betona ter tudi zelo jasne smernice za preiskave.
  • V Sloveniji se projektanti v glavnem poslužujejo avstrijskih smernic, vendar ne vedno.
  • Jasno se kaže potreba po tehničnih specifikacijah glede zahtev za betone, ki se uporabljajo v predorih. ZBS bo po svojih močeh poskušal storiti čim več, da bi bile nujno potrebne smernice čimprej pripravljene.

 

ZAKLJUČEK

Na osnovi vsega navedenega bi želeli kot zaključek dogodka podati naslednje sporočilo. Pozivamo vso strokovno javnost in odločevalce, ki imajo vpliv na sprejem in uveljavitev tehničnih smernic za betone v tunelih, da se čimprej lotijo dela, da se, lahko po vzoru avstrijskih, pripravijo jasne in enotne smernice, ki jih bodo vsi poznali in uporabljali. Le tako bo možno zagotoviti ustrezno kakovostne postopke izvedbe gradbenih del za trajnostne objekte. Strokovnjaki iz ZBS bomo pri tem aktivno sodelovali.

 

Možnost ogleda videoposnetka predavanj bodo imeli vsi člani ZBS.

 

 

 

 

 

 

Sodelujemo pri projektu FIREEXPERT.
Polno ime projekta je “Ustanovitev novega čezmejnega LivingLab centra za raziskave in simulacije požarnega odziva kompozitnih materialov med in po požaru”.