Tokrat predstavljamo izgradnjo 106 metrov visokega betonskega razglednega stolpa Kristal v Rogaški Slatini, najvišje stavbe v Sloveniji. Prednosti njegove betonske konstrukcije so stroškovna učinkovitost, varnost pred požarom, večja togost in masa, kar zagotavlja stabilnost, manjše nihanje in uporabnost tudi v večjem vetru. K njegovi uspešni izvedbi so pripomogli tudi številni slovenski strokovnjaki za beton in podjetja, povezani znotraj ZBS, Združenja za beton Slovenije, ki skrbi za razvoj in uveljavljanje uporabe betona v praksi ter razvoj in dvig betonske stroke.
V dvonadstropnem simetrično zasnovanem vrhu stolpa, oblikovanem kot abstrakcija forme kristala, so kavarna, etaža Panorama in odprta terasa na vrhu. Stolp nudi razglede na Rogaško Slatino in njeno okolico ter bo dodatno popestril ponudbo mesta, znanega po mineralni vodi, zdravilišču in steklarstvu.
Steber razglednega stolpa je sestavljen iz 25 segmentov višine 3,85 m spremenljivega prečnega prereza. Od višine 94,4 m navzgor steber vpenja tri konzolne AB plošče razgledišča. V stebru so umeščeni panoramsko dvigalo, vertikalni inštalacijski jaški, varnostno stopnišče z vmesnimi podesti in servisne oziroma tehnološke etaže.
Pri izvedbi betonske konstrukcije so se konstantnemu trapeznemu opažu glavnega stebra pri vsakem premiku dodali vložki v ostre vogale, s čimer prerez postopno prehaja v dinamičen šesterokotni prerez. Gradnja stolpa z dvonadstropno razgledno ploščadjo in odprto razgledno teraso se je izvajala s samozgoščevalnim (SCC) betonom, kar je bilo nujno zaradi racionalnih betonskih prerezov, precejšnje količine armature in same geometrijske oblike stolpa.
Polnila v obliki kamene moke ali nadomestnih veziv (v tem primeru zmleta granulirana plavžna žlindra in mikrosilika) so pri SCC betonih potrebna za doseganje zadostne količine cementne paste za doseganje samozgoščevalnih in reoloških lastnosti SCC betona. Vse lastnosti betona so bile določene najprej v laboratoriju, in preverjene kasneje na gradbišču.
Vgradnja betona v spodnji del stolpa je potekala istočasno z avtočrpalko in žerjavom s posodo za beton oz. »kiblo«. Vsi višje ležeči elementi so se vgrajevali samo z žerjavom in »kiblo«, zato je potekala vgradnja betona počasi. Uporabljen dodatek regulatorja vezanja je betonu omogočil več urno vzdrževanje reoloških lastnosti. Beton se je vgrajeval na dveh pozicijah stene stolpa in je zaradi svojih lastnosti prosto tekel po obsegu konstrukcije. Pri gradnji stolpa je bilo za vgradnjo betona potrebno minimalno osebje (3-4 delavci).
Opaži, ki so bili prilagojeni klasični vgradnji betona, so bili že dostavljeni na gradbišče, ko se je sprejelo odločitev o uporabi SCC betona. Prilagoditev opažev na vgradnjo SCC betona skozi ventila na dnu opaža zaradi nosilnosti opažev ni bila mogoča, zato se je beton vgrajeval z vrha opaža.
V stolp je bilo vgrajenih 2.600 m3 betona, od tega 635 m3 v temelj in 1.415 m3 v sam steber. Skupno je bilo v stolp vgrajeno skoraj 400 ton armature. Steklena fasada vrha stolpa obsega nekaj več kot 500 m2 steklenih površin. Z razglednim dvigalom pridete na vrh v 34 sekundah, do vrhnje odprte terase pa vodi tudi 594 stopnic. Te so bile proizvedene v tovarni kot montažni armiranobetonski elementi, pripeljane na gradbišče in vgrajene v steber stolpa. Skupno je bilo vgrajenih 54 prefabriciranih stopniščnih ram z 11 stopnicami.
Ob vznožju stolpa je tlakovan plato, na njem je prostora za 5 pokritih stojnic. Plato je zaključen z 30 m dolgo betonsko klopjo, ki je sestavni del opornega zidu.
Parkirna mesta na bližnjem P+R parkirišču so tlakovana z betonskimi tlakovci, ki z obliko in velikostjo vmesnih fug omogočajo prehod deževnice v globino. S tem bogatijo podtalnico in pozitivno vplivajo na zalogo pitne vode ter izhlapevanje v ozračje. Ker večina deževne vode preide v globino, ne obremenjuje čistilnih naprav in kanalizacij.
Gradnja stolpa je potekala dobri dve leti. 23. maja 2024 so ga uradno odprli župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, generalna direktorica direktorata za turizem iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin in nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Stolp sta zasnovala inženirski biro Ponting in Korpnik produkcija, izvajalec del je bilo podjetje VG5, investitor občina Rogaška Slatina. Vse betone, tako klasične kot samozgoščevalne, je dobavilo podjetje GIC Gradnje iz njihove betonarne Poljčane. Izdelavo in vpeljavo SCC betona v gradnjo je izvedel PRO-S, svetovanje pri gradnji, Rok Ercegovič s.p. Irma je SCC beton vpeljala na betonarni in pomagala na začetku pri notranji kontroli, ter dopolnila projekt betona.
Pri izgradnji vrha stolpa so uporabili cement CEM II/C-M (S-LL) 42,5 N iz lokalne, slovenske cementarne Alpacem Cement. Gre za enega najnovejših razvojnih uspehov podjetja Alpacem na poti manjših vplivov na okolje in razogljičenja, saj je ogljični odtis novega cementa kar 36 % nižji od povprečja evropske konkurence, hkrati pa ima visoko kakovostni cement tudi dobre mehanske lastnosti. Tudi preostali cementi Alpacem, uporabljeni pri gradnji stolpa (CEM II/AM in CEM II/B), imajo nižji povprečni ogljični odtis od povprečja v Evropski Uniji (ta znaša v povprečju 18 %).
Naknadno se je za sestavo SCC betona izvedla tudi analiza življenjskega cikla (LCA - Life Cycle Assessment). Analizo LCA je izdelal ZAG, Oddelek za gradbeno fiziko, naročnik analize je bil Lespatex, dobavitelj žlindre in mikrosilike v suspenziji ter betonskih dodatkov.
V projekt so bili vključeni tudi drugi člani ZBS, in sicer CGP Novo mesto z montažnimi armiranobetonskimi elementi (stopnicami) ter Oblak Group z betonskimi tlakovci.
Fotografije: Inženirski biro Ponting
