13. maja 2024 je na severnem portalu predora Pekel potekala uradna predaja posodobljene železniške proge med Mariborom in Šentiljem. Projekt vključuje nadgradnjo 18 kilometrov obstoječega tira in izgradnjo novega, 3,73 kilometra dolgega odseka železniške proge med Počehovo in Pesnico. Ponosni smo, da so k uspešni izvedbi zahtevnega projekta pripomogli številni slovenski strokovnjaki za beton in podjetja, povezani znotraj ZBS, Združenja za beton Slovenije, ki skrbi za razvoj in uveljavljanje uporabe betona v praksi ter razvoj in dvig betonske stroke.
Odsek so s slavnostnim prerezom traku predali v uporabo predsednik vlade dr. Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše.
Najzahtevnejša objekta novega odseka sta 912,6 metrov dolg viadukt Pesnica, najdaljši železniški viadukt v Sloveniji, in 1.530 metrov dolg predor Pekel.
Novi viadukt Pesnica je relativno nizek železniški dvotirni viadukt. Zasnovan je kot serija okvirnih konstrukcij, povezanih v integralno konstrukcijo brez ležišč. Tak koncept omogoča izvedbo neprekinjenega zvarjenega tira brez dilatacijskih naprav v tiru, kar predstavlja veliko prednost v smislu varnosti prometa, gospodarnosti in emisij hrupa. Gre za prvo aplikacijo tira na togi podlagi na viaduktu v Sloveniji. Viadukt je sestavljen iz sedmih 112 metrov in dveh 65 metrov dolgih odsekov. V vsako od daljših prekladnih konstrukcij je okoli 50 ljudi v 14 do 16 urah s pomočjo treh črpalk za beton vgradilo 1.560 kubičnih metrov betona, kar znaša 193 hrušk betona, pripeljanih z 21 avtomešalci. V viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20.000 kubičnih metrov betona. V armaturi je štiri tisoč ton armiranega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje. Dela je izvajal Pomgrad, projektant viadukta je Inženirski biro Ponting. Recepture betona so izdelali v Pomgradu, notranjo kontrolo betonerskih del je izvajal Apros, gradbeni laboratorij in storitve.
Izkopna dela v predoru Pekel so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (metoda NATM), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnava kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Pri gradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Pri predoru dolžine 1530 metrov je bilo izkopanega 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7000 sider. Trajnost predora in trajno zaščito hidroizolacije zagotavlja notranja obloga debeline 30 cm, izvedena v 120 kampadah dolžine 12 metrov in povprečno 110 kubičnimi metri betona, ki je v 90% kampad nearmiran. Za notranje obloge so bile podane dodatne zahteve za betone: določeni maksimalna količina vode in vsebnost cementa, zahtevan razred vidne površine betona ter dodana mikroarmatura iz polipropilenskih vlaken, za zagotavljanje večje požarne odpornosti.
Pod armirano betonsko prehodno ploščo je bil v debelini 85 cm izveden polnilni beton po tehnologiji valjanega betona, vgrajen s finišerjem v treh slojih in zgoščen z valjarji. Dodatna posebnost predora je drenažni beton, ki služi kot vzdolžna drenaža oziroma odvodnja tira na togi podlagi. Izveden je bil v širini 50 cm ter dveh slojih.
Za izgradnjo predora Pekel je bil odgovoren Kolektor, Structum, Inštitut za gradbeništvo pa je za predor izdelal vse recepture in izvajal vso notranjo kontrolo betonerskih del.
V okviru projekta je bila izvedena tudi nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, nadgradnja postajališča Cirknica in ukinitev postajališča Košaki ter rekonstrukcija predora Šentilj. Ukinili so sedem nivojskih prehodov z ureditvijo navezav na obstoječo infrastrukturo ter zavarovali tri nivojske prehode s samodejno napravo za zavarovanje.
Projekt nadgradnje železniške proge je izvedel konzorcij slovenskih gradbenih podjetij Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH holding in Gorenjska gradbena družba. Naročnik projekta je Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Nadzor nad projektom je opravljal DRI upravljanje investicij d.o.o.
V projekt so bili vključeni tudi drugi člani ZBS, in sicer ZAG Zavod za gradbeništvo Slovenije in Inštitut za gradbene materiale Igmat z zunanjo kontrolo, Holcim s cementi, TKK in Master Builders Solutions (oz. Sika) s cementnimi dodatki in Peri z opaži.
Fotografije: Inženirski biro Ponting (otvoritev in viadukt Pesnica) in Zvonko Cotič / Structum, Inštitut za gradbeništvo (predor Pekel)
